Koliko je vreden najin zakon?

foto: Rene Gomolj

foto: Rene Gomolj

Pred letom in pol me je Andrejino obvestilo o ekstra privlačni ceni mičnega vikenda v hotelu Kempinski popolnoma prevzelo. Gospod je takrat rekel, da si tudi tega zneska ne moreva privoščit, Sofie še nikoli nisva pustila v oskrbi nekoga drugega in Lev je štel veliko manj mesecev, kot jih sedaj. Vendar tega nisem mogla izbrisati iz uma. Želja po vikendu ob morju, ki ponuja misel na prvoten hotel, ki je stal prav tam skupaj z odlično postrežbo na slehernem koraku se je vračala vsake toliko nazaj in ni hotela izginiti. Zadnja jesen me je izžela do te mere, da sem pozimi cukala omenjeno Andrejo in skupaj z njo čakala prav tako smešno akcijo, ki bi mi omogočala dvojno spanje, odlično hranjenje in nakup dveh oblek v DTju.
Ob vsem tem, ko skozi skupno jadranje z možem in varčevanju na vsakem koraku že eno desetletje, sem se ta vikend spraševala, koliko je vreden najin zakon? Ali je vreden kredita in požrtih živcev zaradi skupnega in sicer staro meščanskega stanovanja? Je vreden varčevanja za novo zofo? Stara je res pokazala zobe in po desetletju sedenja, ležanja, dojenja, grickanja, mečkanja in kar je še takega, popustila pod težo našega aktivnega počitka. Avto pod blokom kaže, da nama zanj ni mar in da z njim raje skočiva po nakup naravnega vina Šumenjak, ki šteje več, kot je njegova sama vrednost. Sedaj, ko lahko Sofio pustim v rokah sestre in moje mame si povsem oddahnem. Ko sem jo pustila v prostorih državnih inštitucij, to zame ni bil oddih. Dihala sem že, vendar je misel ali se počuti dobro, kljuvala ves dan. Prva in zadnji pa tako ali tako srečna ostajata pri tašči, kadar je to le mogoče.

IMG_20150328_180307
Koliko je prav zares vreden zakon, ve vsak poročen ali skupaj živeč par. Koliko sva vredna in kaj si privoščiva le v dvojini, si  postavi vsak zase. Šele zadnje obiske moje psihologinje sva obogatila z dvojino, ker sama nisva vedela kako naprej. Stopiva do nje, ki pozna vso težo naše družine in če sem ob tej krasni osebi spoznala, da morebitna ločitev dveh ni nujno neuspeh, je on začel gledati izza lastnih okvirjev. Zmotno je namreč misliti, da se z ločitvijo znebiš osebe, ki ti ni več ljuba, kot včasih, ko še nisi imel otrok. Sedaj pa hočeš nočeš moraš vsaj tu in tam občevati že zavoljo otrok tudi takrat, ko ti do tega sploh ni.  Ko sva se morala pogovarjati tako, da je celih 10 minut govoril le en in to le tisto, kar je prihajalo iz njegovega srca, ne da bi ob tem iskal krivdo pri drugem, me je zaobjel popoln mir, ko sem slišala, da pravzaprav razume, kar govorim. Večkrat bi na domači zdrajsani zofi moral govoriti on, kot je sredi Trsta postregel z besedami živo in z zanosom, kot bi bil italijan. Moje pametovanje o tem ali onem sem pustila v bogatem muzeju Revoltella in prepustila, da je kot osebni stilist poiskal dve krasni obleki zame in si privoščil še dve klasični in oprijeti srajci zase. In to brez vprašanja, če si to lahko privoščim. Jedla sva okusov polno hrano in pustila, da nama pripeljejo in odpeljejo avto, si postregla s penino, ko sva z zajtrkom v stari in veliki jedilnici že končala, ter poiskala mirno zavetje v dovršeni sobi, ki nama je ponujala misel na gnezdece, ki sva ga imela le za drug drugega v stari ulici domačega mesta. Priznam, da je njega že ob vožnji na obalo vleklo v Brda in da sem si ob gneči v hotelu le za trenutek zaželela popoln mir, ki mi ga je ponujala edinstvena Alma Vista, ki sem jo že opisala. Koper je mičnejši od Portoroža, saj ima Zlato jabolko in lahko kosilo pred odhodom domov z Alenko, je pustil domač pečat prijateljstva na daljavo.

IMG_20150329_181634
Če nama je ta zima ohladila srci, je ta  skupni vikend vrnil žgeč ogenj, ki me je spomnil, da s svojimi očmi še vedno rada počivam na njegovem obrazu, ki nosi nekaj dni staro brado in kljub teži vsakdanjih korakov želim hodit vštric prav z njegovimi dolgimi nogami, ki jih rad skriva v svoji črni obleki. Kaj bo prinesla prihodnost je zame neznanka, ta trenutek pa se želim ogreti v njegovem objemu in skupaj gledati najine vse tri posebne otroke, kako rastejo v čudovite osebe z najinim dednim materialom vred. Najin zakon je vreden več, kot je štela akcija za čudovit vikend v hotelu Kempinski in teža, ki jo nosi najina družina mora biti oprta z mnogimi trenutki, ki šteje le dva!

Tweet about this on TwitterShare on FacebookShare on Google+Pin on PinterestShare on LinkedInShare on Tumblr
Objavljeno v trinajstica Oznake: ,
16 comments on “Koliko je vreden najin zakon?
  1. Elouise pravi:

    o tovrstnih situacijah, ki me najbrz se cakajo veckrat premisljujem… ker me je seveda ze vnaprej strah kako se bom nekega dne soocila z njimi. ta zapis je bil pravi balzam za duso. cudovito.

  2. mojchka pravi:

    Kako zelo zelo iskreno in v srce segajoče.
    Kako zelo resnično.

    Ob podobni, a malce drugačni situaciji, spoznavam, kako so obiski pri psihologu, terapevtu, psihiatru ipd. še vedno tabu oz. še vedno nekaj negativnega. Žal.
    Veliko je vredno to, da človek prizna svojo šibkost, ugotovi, da le ne zmore vsega.
    In da potrebuje pomoč.
    Da potrebuje samost.
    In da potrebuje odmor od otrok 🙂

    Hvala ti, da si! Odpiraš svoje srce in naše oči!

  3. Vili pravi:

    Zelo lepo Petra,
    če bi se ljudje zmogli tako iskreno zazreti vase in si tudi priznati kaj nas tišči, kam so usmerjene naše strasti…., bi mnogo težav in “bremz” v našem življenju hitreje popustilo.
    Hkrati pa je takšno tvoje pisanje indirektno zdravilo za mnoge od nas, ki lahko prepoznamo naravo delovanja človeškega bitja.

    Želim vama, čim več ekstatičnih trenutkov oblitih z notranjim mirom in radostjo trenutka.

  4. Tina pravi:

    kako zelo majhni otroci potisnejo dvojino na stran, ve vsak par z njimi, pa ni nujno, da so posredi posebne potrebe. tudi če je zakon manj nevihten (kot je – pa ne vem, komu ali čemu gre zahvala za to – pri naju), so skupni samski trenutki nujni. sama vem, da si bova solo vikend privoščila, čim bo najmlajša to dopustila, in tega se že zdaj veseliva. ko sva bila nazadnje pred dvema letoma zaradi poroke prijateljev dva dni sama in od doma, sem se v moža prav zares ponovno zaljubila in energija, ki me je napolnila takrat, me je gnala še nekaj mesecev.
    zato ploskam vajini odločitvi po tem hedonističnem vikendu in vama želim, da bi se še dostikrat opogumila za podobno avanturo!

  5. Sabina pravi:

    Oh, kako zeloooooooo lepo! Kot bi novi žarki sončka posijali le za vaju… Prav je tako!
    Vse dobro! In ljubezni polno!
    Pa le ponovita, da napolnita baterije!

  6. arty pravi:

    <3 <3, vesel za vaju,za vse vas!:-*

  7. bojana pravi:

    Vesela sem za vaju…Ne pozabite na vaju in kar največkrat ponovita takšen vikend…otroci nekoč zapustijo gnezdo, vidva pa ostaneta bolj ali manj povezana. Vse dobro želim!

  8. Jana pravi:

    Lep zapis. Tudi midva imava tri predšolske otroke in odnos res trpi. Čeprav skušam uživat vsako minuto s svojimi malimi, se pa tudi veselim prihodnosti, ko bova dobila malo svobode. Pri vaju je situacija, zaradi Sofijine bolezni, razumljivo neprimerno težja. Ampak jaz kar verjamem, da se za ljubezen odločiš, sploh če so bili začetki iskreni in pristni. Vse dobro in čim več lepih trenutkov v dvoje ali v petero vam želim!

2 Pingi/Povratne povezave za "Koliko je vreden najin zakon?"
  1. […] uredil naš prijatelj, ki nama je posodil celo avto, da sva lahko kulturno prispela do zadnjega kratkega oddiha. Sicer pa je bila moja Maja, ki jo cenijo vsi optiki tista, ki je vedno brez ‘trena […]

  2. […] vendar sem sama prvič začutila grenkobo grobega brusnega papirja in dopustila možnosti, da se srečni konci ne izidejo vedno. Ob tem, kar je najpomembneje, ne štejem lastnega neuspeha v vsem zapisanem […]

Dodaj odgovor za Tina Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*