Medtem, ko mama spi, očka kuha

foto: Marjan Laznik

foto: Marjan Laznik

Od kar vem zase, sem rada spala. Ker sem nekje prebrala, da znaša priporočljiva minutaža spanja 8 do 10 ur, sem se osredotočala na tisto dvomestno številko. Ampak, ko mi je peta mamica omenila, da je v osnovnošolskem glasilu prebrala, kako lahko dolgo spim sem zaslutila, da je potrebno razkriti ozadje lepo berljive zgodbe. Sinja je namreč v šolo odnesla kratek tekst z naslovom Moja družina se zelo spreminja, na povsem neprimernem listu in bila sem prepričana, da se tekst ne bo znašel v šolskem glasilu Bukvice. Tam sem lahko ponovno prebrala:
Mama Petra se včasih druži s prijateljicami, včasih pa dolgo spi. Ati Sašo zelo dobro kuha sladice, včasih pa zdrave juhe, Sofia je bila včasih zelo uboga, sedaj pa je zelo srečna. Lev je bil včasih zelo ubogljiv, sedaj pa je zelo trmast. Jaz sem bila včasih zelo poredna, sedaj pa sem zelo ustvarjalna in veliko vem.
In moja hči se ob teh besedah ni prav nič zlagala. Ni dodala nobene neresnice, sleherna beseda drži kot pribito, samo za božjo voljo, morate vedeti, da izgleda, kot da je moje življenje ena sama pravljica. Kdo ne bi hotel dolgo spati in hoditi le po kavicah? In to ob treh otrocih, dodatnem kromosomu in enem možu? Dajmo razčistit, kako je to s spanjem. Seveda se zjutraj prebudim zadnja, ampak nočnega dežurstva pa ne spremlja nihče od otrok. Naša Sofia se je že zdavnaj odločila, da ob diagnozi, ki ji je na veliko skrajšala življenje, pač ne misli veliko spati. Najbolj zabavno je prav ponoči. Jaz bi to vzela bolj za šalo, če me zadnjič mož ne bi opomnil, da pravzaprav ne spiva celo noč že cele štiri leta in pol. Otrok, ki ga sprva nisva mogla potolažiti ne z dojko, še manj z dudo, sva pač prelagala po postelji sem ter tja in jo tapkala po majhni ritki. Pa vse skupaj ni kaj veliko pomagalo. Potem, ko se je nekoliko a ne preveč pomirila, se je rodil njen brat, ki pa sem ga kar parkirala v dovolj veliko zakonsko posteljo in sem dosegla mir v siceršnji gneči. Ko sva najmlajšega preselila v otroško sobo k sestri, je drugorojenka zahtevala zibanje in spanje na rokah, ki je trajalo tako dolgo, kolikor sem jo objemala, pa čeprav leže. Da povzamem: čez noč sem dežurna jaz, saj je moj plačnik Center za socialno delo, da sem doma in imam zelo posebnega (da ne rečem prizadetega) otroka in gospod mož zjutraj vstane, ter gre na delo. Seveda dva otroka zjutraj nahrani on, midve s Sofio pa prideva kot zaspanki na plano zadnji. In tako izgleda, da spim in to dolgo. Zelo dolgo, v očeh drugega ‘čičeka’. In kako je z druženji s prijateljicami? Rada jih imam in otroke vzamem s seboj. Tudi na neformalne sestanke. Večkrat se dogovorim na krajih, kjer se oni lahko igrajo, jaz pa se pomenim vse potrebno. Da ne omenjam na kolikih postavljanjih razstav je bil še kot dojenček moj sin, kako je spremljal mnoga fotografiranja in sploh bi ga lahko uvrstila v nadzornega člana mojega neprofitnega zavoda ali vsaj za asistenta.
Še na moji polici v kopalnici se je znašel poleg besedice mama znak za zaspanuha, medtem, ko je ata dobil strelo (pošteno) in brat sonce, sta si obe mladi dami zaslužili srce. In to veliko in rdeče.
mami
Gospod mož resda odlično kuha, ampak zakaj hčerke vedno držijo z očeti? Še svojega brata je okregala. Da pa ima svojo posebno sestrica iz srca rada, pa je jasno že od nekdaj. Zanjo je srečna in kaj je bolj pomembnega od tega? V družini s posebnim otrokom ni pomembno, kako dolgo spi mama ali kolikokrat na teden se podruži s svojimi prijateljicami, temveč kako zelo srečen je povsem  drugačen otrok v očeh njegovih sorojencev.

Tweet about this on TwitterShare on FacebookShare on Google+Pin on PinterestShare on LinkedInShare on Tumblr
Objavljeno v trinajstica Oznake: ,
9 comments on “Medtem, ko mama spi, očka kuha
  1. Alenka pravi:

    ti si pač nočna ptička <3

    • Mojca pravi:

      Saj ne bi želela bit zlobna in hudobna…. Ampak takšno podobo daješ…. Zdaj pa mami, ki ima posebno punčko, fajn zgleda, se kot kontraverzna pojavlja po časopisih, se lepo oblači, pije dobrovino in gre z može v Kampinskega. Vse brez problema folga.. Kar je seveda odlično in super in za nekatere favšljivo.
      Sitnice se pojavljajo povsod :D, favšljivke pa tudi. Sinjino zgodbo so pač razumele sebi v prid…Ampak nič se dat, ostani takšna kot si….

    • facebook-profile-picture Petra Greiner pravi:

      ja in kaj češ za to 🙂

      • Mojca pravi:

        Vse samosvoje ženske imamo enake težave… Če ne drugače nam o naših “groznih” dejanjih sporočajo prek nedolžnih otroških duš… Sicer pa se samo s sabo vedno zmenim , jaz že vem kako in kaj oni pač ne. In jim rečem riti in to v obraz, pa se mi ne zdi niti žaljivo…

  2. Jana pravi:

    Vsak normalen in s čistim srcem bo vedel tudi za ozadje in da vama ni z rožicami postlano. Vidim te kot žensko, ki se ne vda, polno pozitivne energije. Čudovito in močno. Tudi jaz že več kot šest let ne spim. Imam pač smolo, da se moji otroci do četrtega leta veliko zbujajo ponoči. Včasih sem zaradi nenaspanosti slabe volje in nestrpna. Pa se spomnim nate in skušam biti boljša tudi sama. Ostani taka.

  3. Sabina pravi:

    Petra, jasno, da otroci vidijo s svojimi očmi… saj ljubko in realno zveni… Vsak z nekaj pameti ve, da je realnost tudi zelo drugačna.
    Izkoristi vsak ujeti trenutek kot zmoreš in… ja, izkoristi ga za spanje!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*