Moj bog ima veliko in mavrično srce

foto: Rene Gomolj

foto: Rene Gomolj

Priznam, da ne vem več kaj pomeni klasični post, ker je meso redko na mizi, čeprav priznam, da ga moj želodec še vedno pogreša. Tako mi vsaj pravi, jaz pa zamahnem z roko. Odrekanj ne maram, saj sem po močni izkušnji s svojim otrokom, vse preveč izkušala ne le odrekanje samo, kot trpljenje krvavečega srca. Vsi dnevi pred Veliko nočjo, ki so bili pred davnimi časi izolirani od hrane (da, to je pravi post) niso bili tako trpeči, kot prvi tedni po Njenem rojstvu ali tako mučeniški, kot minute, ko ne diha. Na veliki četrtek že nekaj let nisem umila nog svojim bratom, saj skrbim za stopala prav tako obupanih duš, ki se jim rodi posebni otrok tam, kjer sem lahko v pomoč. Križ poljubljam takrat, ko objemam mojo dušico. Če mi je že pred leti gospod v belem rekel, da se mi je zgodila tragedija, potem mi lahko kak naključni opazovalec prišepne, da je moj križ pravzaprav moja drugorojenka. Vsak ima svoj križ, ampak  jaz svojih križev ne obešam okrog svojega tankega vratu. Niti jih ne poveličujem, ker to niso ne osebe, ne velika osebnost, ki kliče na ime Jezus. On sam me nosi. Poleg njega je Marija Magdalena, ki mi je po svojem mišljenju še najbolj blizu. Njegova mati Marija, pa mi stopi naproti takrat, ko rečem, da ne (z)morem več in je je tako hudo, da padem na kolena. Te besede so me spomnile, da sem nekaj let nazaj v domači dnevni sobi padla na lastna kolena in prosila za pomoč. Bodisi vsem ljubim dušam, ki sem jih opisala zgoraj ali vesoljcem, ki opravljajo dobrodelna dela. Naj mi nekdo vendarle pomaga, ampak kaj, ko sem v samotnih nočeh že ugotovila, da sem tukaj samo jaz. Takrat, ko zaprem oči, ko ležem v posteljo ali prve minute, ko se prebudim. Svojo bolečino nosim sama, četudi me drugi objame. Pestujem svoje trpljenje, čeprav me ta ob meni poboža. Vedno sem si želela na duhovne vaje v tišini meni ljubega patra Kejžarja, pa sem dobila več kot le pet dni realističnega življenja, ki vpleta ne le odsotnost od govorjenja, temveč nemo odsotnost misli, saj je obup premočan. Če sem bdela na veliko noč vsako leto in čakala na Njegovo vstajenje, danes upam, da bi kakšna noč nosila več spanja. Ne čakam več, ker me Ona prebudi že po uri spanja in nato znova in še in ko se svita pomislim le na jutranji spanec, ki obljublja, da bo prav ta, tiho mrmrala svojo jutranjo molitev in bom sama lahko naposled zaspala.
Blagoslov jedi, žegnanje stvari in trikratno križanje ne prakticiram več. Sem pa postala manj ohola, ko gre za drugega človeka, ne obsojam v taki meri, kot takrat, ko sem bila bolj papeška od papeža. Groza me je, ko pomislim, kako sem starše in vse okrog sebe katehizirala. Dobro, mož je resda opravil preostale zakramente tik pred poroko, ker se je svoj čas skregal z domačim župnikom v drugem razredu, ampak na svojo botro Moniko je več kot ponosem. Še pred leti mi je rekel, da mu je ona še najbolj blizu, ker ima vedrega duha, ki ga kristjani tako radi opevamo le v pisani besedi. O obdobjih čistosti ne bom razpredala, ker bi se mož držal za glavo, čeprav priznam, da sem pred najinim DA, s tem več kot pomirjena. Kako bi bilo danes na omenjeno temo, pa sploh ni več pomembno. Če prejšnjih in prihodnjih življenj ni, jaz vem, zakaj sem si izbrala spet njega in tudi, čemu je Sofia izbrala prav naju in svojo nekoliko posebno obliko. Toskana nam je vse razložila, tudi dejstvo, da rada posedim pri maši in so mi nune še kako blizu. Pri spovedi nisem bila že celo večnost, saj sem pri psihologinji zelo redna. Morda bi se raje zaupala duhovnici, ki bi mi bila že po spolu bliže. Župnik Marko bo dobil vabilo in prošnjo, da požegna naš dom, že zaradi dejstva, da nas obišče, saj so njegove pridige skupek misli preprostega človeka, ki ne žuga, temveč mnogokrat pokaže lastne slabosti. Ob torkih hodim na meditacijo in ob nedeljah k maši in če jo morebiti izpustim ne verjamem več, da mi bo to odvzelo blagoslovljen teden, ki mi prihaja naproti. V stolnici sem že dojila, otroka se valjata na preprogah, ki so postavljena pred stranskimi oltarji, Sofia bruha, ko se ji zahoče in najraje smo tam pred Slomškovim grobom. Sinja ga je pri svojih nižjih letih že umivala s krpico, imela svojo pridigo, ko so bili že vsi tiho in sedaj se z Levom lovita okrog krasnega oltarja, medtem, ko sama poslušam besede ali glasno zapojem.  Sem že predlagala, da bi bili zvočno izolirani, glede na poglede starih ženičk. Sem že hotela prinest domačo blazino, da bi se lahko otroci igrali prav med mašo, pa še nismo realizirali. Če mi je pred leti meni draga nuna rekla, da se vzgoja vrši doma v družini in ne med zidovi inštitucij, potem sem popolnoma mirna, ko moji otroci pridobivajo verovanje po imenu ‘pri Greinerjevih’, kjer je najpomembnejše upanje in brezpogojna ljubezen. In ko odrastejo mi lahko mahajo z vsemi mogočimi verami in se odrečejo krščanskim korenina, če bodo tako čutili, vendar jaz ostajam mirna danes, ko zvečer zmolimo Sveti Angel. Sama sem srčno rada hodila k mladinskemu verouku in tam prepevala iz srca ter prižigala svečke za bodočega moža na slehernem romanju. Toneja (Padovanskega) sem maltretirala ob vseh mojih upih, da se prikaže ta dan, ko ga bom zagledala. Bila so časi, ko sem bila deležna resne prevzgoje v skupnosti, kamor ne spadam več, ampak danes bi si želela, da bi cerkve nosile srčiko rdečih šotorov in modrih boginj. Sprejemale v svojo sredo isto, drugačno, mešano na žaru spolno usmerjenih ljudi. Zakaj se moramo grupirati? Ker, roko na srce, meni ne bi bilo prav, da bi se pustila izobčeno prav zato, ker imam rada moški spol in da, vem, da je to naravno, ampak ljubezen sama je prav tako naravna, če ne kaj več. Ljubiti človeka ob sebi, ne le, ko mu z roko stisneš pozdrav miru, temveč ga ljubiš v njegovi posebni drugačnosti. Globoko spoštovanje tudi takrat, ko se z mano sploh ne strinjaš, ampak mi zaradi tega ne nagajaš z bruno, temveč me imaš rad. Ločenim, ki so še pred časom ostajali pred cerkvenimi durmi dajmo prve vrste, ker jim je potrebno zaceliti rane. Pustiti prav tam prostor mavrično obarvanim, ker se v svoji samoti pred ‘normalnim svetom’ velikokrat počutijo nesprejete. Pa tatove in lažnivce, ki so se spokorili in vse Marije Magdalene, ki želijo le ljubiti!

Pred razpotjem vseh ver, rečem, da sem mamina, v družbi duhovnosti, prišepnem, da verjamem vase in ko bo prišla moja zadnja ura sem prepričana, da mi ne bo za nič na svetu žal. Moj Bog ima namreč veliko in mavrično obarvano srce!

Tweet about this on TwitterShare on FacebookShare on Google+Pin on PinterestShare on LinkedInShare on Tumblr
Objavljeno v trinajstica Oznake: ,
9 comments on “Moj bog ima veliko in mavrično srce
  1. Mojca pravi:

    Tako kot povsod vzameš tisto, kar je dobrega in pozabiš, kar je slabega.
    Tudi moj bog ima rad vse ljudi pa ga šele spoznavam.

    Lepe praznike

  2. Sabina pravi:

    Petra, tako lepo prepletete besede, da posije še sredi oblakov sonček.
    Ostanite svoji!

    Lepe in s sončkom obsijane dni!

  3. Natali pravi:

    Draga Petra!

    Mamica. Ženska. Žena. Sonce. Žarki upanja. Vera. Modra Ženska. Poslanka Luči. In še bi lahko naštevala. Opisovala. Ampak ne bom. Kajti, kdor te zna začutiti, mu je dovolj le pogled v tvoje Globoke Oči, ki so zelo Iskrene. Polne Življenja in Brezpogojne Ljubezni. Ki Čuti SEBE, svoje posebno Bitje, ki je zares vesela in srečna v svoji Duši, da vaju je izbrala za svoja starša. Kjer lahko Doživi Ljubezen, ki je njen Utrip Življenja.

    Petra, hvala.
    Mavrični objem vsem Vam.

  4. Mirjam pravi:

    Petra, povedala si stvari, ki jih čutim tudi jaz. Tvoja Golgota je velika in ne, hvala, jaz je ne bi, Bog, če se le da. Ti si na njej in da lahko preživiš moraš res odstraniti vso navlako miselnega sveta, predsodkov in jalovih prepričanj in iti k bistvu. Hvala ti, da to deliš z nami.

  5. arty pravi:

    Petro za papeža!;-)

  6. Cheyenne pravi:

    I lilelatry jumped out of my chair and danced after reading this!

  7. Thinking like that shows an expert’s touch

  8. That’s an expert answer to an interesting question

  9. http://www./ pravi:

    Hola, te deseo toda la suerte del mundo con tu blog! Espero qeu sea muy leido y comentado!Te dejo mi blog porsiaka, maquillajeparatodo.blogspot.comSaludos!!!!

3 Pingi/Povratne povezave za "Moj bog ima veliko in mavrično srce"
  1. […] Opomba: Nekoliko daljša verzija tega zapisa je bila izvorno objavljena na blogu Zavoda 13. […]

  2. […] Opomba: Nekoliko daljša verzija tega zapisa je bila izvorno objavljena na blogu Zavoda 13. […]

  3. […] Note: A slightly longer Slovene version was originally posted on the Institute 13 blog. […]

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*