Moški (dvojnega) meseca

foto: Jernej Kokol

foto: Jernej Kokol

Iztekajoča se dvojna številka revije Grazia je med svojimi stranmi gostila moškega meseca, ki sem ga pred dobrim letom že predstavljala. Če je bilo med takrat več govora o knjigi, sva tokrat zajadrala med glasbene spomine, prihajajoče albume in otroško kuharsko oddajo z naslovom Srečo kuha cmok, ki prihaja na državno televizijo 20. februarja.

Leto dni mineva od izdaje tvoje druge knjige Električni golaž. Med ženskami je pravi hit. Čemu pripisuješ to dejstvo?
Mogoče začetni ceni knjige, ki je bila kar visoka. Ženskam je to namreč znak, da gre za kvaliteten izdelek. Isto je ko izbirajo pralni stroj. Resnica leži pa zgolj v tem, da ko izdajaš knjigo v samozaložbi je vse prekleto drago in če želiš povrniti strošek te trapaste investicije, moraš dvigniti ceno. Ljudje, ki pišemo pač za vsako ceno radi delimo to izkušnjo z zunanjim svetom. Vsebino knjige so oplemenitili otroci s svojimi risbami, velik del pa prevzamejo same platnice, kar je delo oblikovalke Andreje Jež s katero sva skrbno izbirala vse materiale in pristope, kako bi knjigo naredili posebno. Ampak moji bralci niso samo ženskega spola. Imam veliko moških privržencev; en si je dal eno od mojih pesmi v okvir in na steno. Mogoče pa ženske le začutijo žensko v meni in me lažje razumejo.

 
Zakaj je v zadnjih letih tak porast  kuharskih oddaj in po čem se razlikuje tvoja “Srečo kuha Cmok”, ki ima za štedilnikom otroke in kdaj pride na TV zaslone?
Ne glede na to, da si ljudje prizadevamo biti nekaj več, vedno pademo na najosnovnejše reči. Takšna je zagotovo seks, ki letno služi miljarde s pornografijo. Zatem pa zagotovo hrana. Za mnoge s prihodom zdravega prehranjevanja je to danes eno od glavnih življenjskih skrbi. In ravno zato, ker je tržišče preokupirano s kuharskimi oddajami, še vedno nimamo nobene, ki bi kuhanje približalo otrokom. Ob svojih treh otrocih vem kako pomembno je, da otroci vzljubijo kuharijo. Včasih je to edini trenutek, ki jih odlepi od ekrana na katerega so nenehno prilepljeni. Otroška kuharska oddaja se bo pričela takoj januarja 2016 na TVS kjer so za razliko od vseh ostalih televizij tovrstno idejo sprejeli z navdušenjem. Naj omenim, da takšne oddaje brez kuharja Danila Ivanuše, scenarista Rok Vilčnika in vseh nastopajočih otrok sploh ne bi bilo.

foto: Jernej Kokol

foto: Jernej Kokol

Si oče treh otrok, kako vplivajo na tvoje ustvarjalno življenje?
Večinoma me ljudje sprašujejo, kako sploh speljem vse kar počnem ob tolikih otrocih. Vsi starši, ki imajo toliko otrok pa dobro vedo, da se v tem tudi skriva ta neka skrivna moč, ki ti jo da tempo življenja v katerem živimo. Zaradi nenehne prisotnosti otrok tudi sam ostaneš otrok dlje časa. In prav otroci so ti, ki najbolj potrebujejo zgodbo za razumevanje sveta okoli sebe. Zato si nenehno izmišljujem nove zgodbe, like, prigode, ki v njih prebudijo domišljijo ter mi pomagajo dopolniti manjkajoče luknje v zgodbi. Mene moji otroci poleg hudih angleških komedij najbolj nasmejijo. In ravno smeh je tisto s čemer najraje operiram. Tako so tudi nastala oddaja Planet Stand up in oddaja Ustreli!, kjer so na snemanje vedno prišli moji otroci. Vsekakor bi brez pomoči moje žene Janje bil v popolni zagati.

Deluješ kot režiser, direktor fotografije, basist… Na katerem področju je največ tebe?
Mislim, da je v meni največ glasbenika. S tem sem tudi nekako začel daljne 1981 ko sem prvič prijel očetovo kitaro v roke. Glasba je edina stvar, kjer uživaš v vseh fazah njenega kreiranja. Nobenemu ne polagaš računov za nič. Uživaš med tem ko jo pišeš, snemaš, izvajaš in promoviraš. Zdi se mi, da je to eno od najbolj zdravih umetnosti kar jih je. Tudi znanstvene raziskave so pokazale, da se v možganih glasbenika dogajajo neverjetne reči med samim muziciranjem. Največje poplačilo pa je, ko vidiš ljudi na koncertu kako se prepustijo tvojim vibracijam in ko jih dejansko ponese v neko višjo sfero zavesti.

foto: Jernej Kokol

foto: Jernej Kokol

Skupina Central problem ponovno prihaja med glasbene navdušence. Kdaj si lahko obetamo izid albuma?
S Sebastijanom Duhom že eno leto delava na materijalu, ki nas je spremljal skozi vsa leta delovanja. Imamo nekaj več kot 10 novih komadov s katerimi se bomo spopadli v studiu že v začetku novembra. Prišlo je do nekaj malih sprememb v sami zasedbi skupine. Nekaj novega vetra vedno prav pride po tolikih letih nedelovanja. Album se planira v mesecu marcu in prve koncerte nekje konec aprila. Album bomo izdali na hrvaškem, kjer se je že v prejšnjem tisočletju razvila baza naših največjih oboževalcev. Seveda je pa mesto Maribor vedno poskrbel za svoj domači band. Tudi zdaj delamo in snemamo prav v Mariboru.

Glede na to, da si koncertiral z mnogimi veliki imeni (Buldožer, Lačni Franz, Sidhartta, Phonomonics…) ali ostaja kak dogodek še posebej v lepem spominu?
Težko je na dan potegniti en spomin iz oceana občutkov v katerih sem plaval vsa ta dolga leta. Vsak koncert ima svoje nore zgodbe, katere bo enkrat treba zapisati, da ne izpuhtijo. Vsekakor pa se mi zdi, da sem se nekako najbolj zlil z glasbo in občinstvom pod odrom, med igranjem zelo energične punk-rock pesmi “Novo Vrijeme” s skupino Buldožer s katero sem deloval 8 let in posnel zadnjo ploščo “Noč”.

foto: Jernej Kokol

foto: Jernej Kokol

Kako napreduje tvoj zadnji scenarij za film ali ostajaš pri reklamni produkciji za mnoga velika podjetja?
Reklamni oglasi me spremljajo že skoraj 20 let in so nekako moje primarno opravilo. Recimo temu glavna jed. Film je pa vedno bil desert, ki si ga kot otrok dobil zgolj takrat ko si bil priden. Problem samega filma je to, da zahteva veliko sredstev in ga je brez le teh zelo težko realizirati. Žal živimo v državi, kjer se denar deli po svojevrstnem sistemu, kjer le redki imajo dostop do njega. Scenariji katere prijavljamo na razpise ponavadi dolgo neuspešno porivamo v prepad, dokler nas ne prepričajo, da je z zgodbo sigurno kaj narobe. Na tej trnovi poti izgubiš voljo in poizkusiš znova z novo idejo. Problem slovenskega filma je ta, da žirija ne zna izbrati scenarij, ki bi bil dovolj obetaven tako za publiko kot za samega filmarja. Trenutno sem na razpisih z enim celovečernim dokumentarcem in kratkim igranim filmom. Pripravljam pa film v lastni produkciji, ki bo res nekaj posebnega. Realiziral ga bom ko bom uspel sam speljati zapleteno organizacijsko in finančno strukturo, da bo z minimalnimi sredstvi efektr največji. Ljudje se ne zavedajo, ampak film lahko ljudi spravi v norišnico ali v grob, kot se je to zgodilo režiserju Benjaminu Filipoviču s katerim sem kot direktor fotografije snemal film “Dobro uštimani mrtvaci”. Vsekakor pa filmarji ne moremo iz svoje kože in zgodbe moramo spraviti iz sebe.

Na pustni torek oz. v letošnjem letu na dan po kulturnem prazniku, podarjam eno porcijo Električnega golaža. Roke gor. Žrebanje sledi jutri.

Tweet about this on TwitterShare on FacebookShare on Google+Pin on PinterestShare on LinkedInShare on Tumblr
Objavljeno v trinajstica Oznake: , ,
3 comments on “Moški (dvojnega) meseca
  1. Mateja pravi:

    Lep moški !

  2. Sabina pravi:

    Bolj kot berem bolj obžalujem, da še nisem kupila knjige. Dvigujem roko.

  3. Nina pravi:

    Meni diši golažžž.
    Moja roka je že v zraku 🙂

1 Pingi/Povratne povezave za "Moški (dvojnega) meseca"

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*