Obletnica poroke, Katarina Sienska in stari nergač

midva.mala

foto: Rene Gomolj

Zanjo niso obletnice, ne odgovarjajo ji roki in ni za okvirje. Po drugi strani, pa želi, da ji voščijo najbližji za praznik že takoj zjutraj, da prijateljice ne zamujajo in da določeni življenjski cikli sinusoidno in predvideno tečejo naprej. Recimo, v soboto zjutraj se zadnji dvigneta na noge prav ona in Sofia. No, gospodična posebna ostane leže, na vseh štirih ali v kakšnem drugem joga položaju. Mož pripravi zajtrk za prve, ki vstanejo, zadnji dve ga mirno použijeta kasneje. Omenjeni se odpravi na trg, prva in zadnji gresta tu in tam zraven, v tem času pa gospodinja pospravi kuhinjo, ostane v pižami do prihoda sobotnega Dela in šele nato v miru poje prvi obrok. On ima rad, da cekar, pletene vreče in druge nosilne embalaže pospravi ona takoj ob prihodu in če je lepo vreme, ga vsi skupaj mahnejo na zrak. No, zrak pomešan s smogom, ker živijo v centru mesta. Ona bi se rada skrila v kavarnico nasproti hotela Orel, on si želi nekaj direndaja, čeprav včasih spominja na starega nergača, kot ga je opisala v poletnih dneh. V vseh teh letih bi gotovo morala uživati veliko bolj, ne pa da sta spominjala na stare starše še iz socializma in varčevala, se odrekala in pozabljala na vse ostalo. 27., 28. ali 29. v mesecu je zanjo precej podobnega izvora. Tako se velikokrat ne spominja točnega dneva, ko bi morala praznovati skupaj, saj imata oba veliko raje dan v februarju, ko sta se videla prvič, ker je to pač večja finta kot ona, ko sta si nadela prstane in so na cerkveni poroki svatje zehali in pogledovali na uro. Če ji zvečer naredi domač sendvič z zaseko, mesom iz tunke in čebulo, ji zjutraj omeni, da ji iz ust smrdi. Dasiravno ji je posvetil mnogo pesmi, jo kara glede žab, ki jih sama ne mara in raje, kot da bi si jih oblekla, jih zaveže okrog svoje glave. Oče mora bit pozoren na materinske praznike, če drugače ne, zavoljo svojih otrok. Žena si sicer redno in brez težav kupuje rezano cvetje v njeni najljubši cvetličarni na vogalu ulice. Otroci naj vidijo, da je oče njihovi mami kupil šopek rož, ko je materinski dan, saj so sami v vrtcih in šolah pripravili kakšno malenkost. In njen sin naj to tradicijo in pozornost prenese naprej. Njo še sedaj spremlja pogled z zadnjih sedežev, ko je njen oče med sleherno vožnjo položil roko na materino nogo. Ona ne čaka, da bi jo presenetil z vikendom le v dvoje, ampak rezervira in kratek oddih plača kar sama. Pa saj je v družini malha ena sama, mar ne? Skupaj gresta k njeni psihologinji, ki jima pokaže, da ob pravilni komunikaciji, ko ima on na voljo celih 10 minut, on tako dolgo celo govori in govori. Tako po pravilih (to jima je povedala krasna psihologinja, ki je bojda ves čas na njeni strani), ampak kaj, ko na domači ‘znucani’ zofi ‘blebeče’ samo ona. Pravi, da bo napisal knjigo o življenju s pravo Petro G., saj si želi, da vsi naokrog slišijo, kako je tečna in si kuho nikakor ne bi mogla služiti kruha. Resda nosi pete, a vse preveč hodi obuta prav po sveže zbrušenem in zlakiranem parketu. Preti ji, da bo naposled povedal resnico, kako se zadnje čase gleda v ogledalo in ne more verjeti, da se ji rišejo prve gube, kot bi jih s krampom poglabljal sezonski delavec (upam, da je za svoje delo pošteno plačan). Že nekaj let po zadnjem dojenju je svoje prsi označila za premajhne in on ji le kima. Tako jo ujezi še bolj kot s prošnjo, da si naj obleče tanke nogavice. Potrebno je priznati, da sta ob dvojini brez otrok skorajda kičasta. Ona mu ne teži z nepospravljenimi ‘gatami’, ker je večji redoljub prav on. Za malenkosti se ne sporečeta, ker sta dolgočasna s skupno ljubeznijo do vin in hrane, ki ima na prevelikem krožniku majhen premer. Namesto petkovih veselih popevk pa si nabijata Mezzo in za na pot vzameta CD opere Cosi fan tutte.

Ob vsem tem se ona sprašuje, ali bosta prihodnje leto dočakala deseto obletnico poroke (tudi mlad britanski šenekraljevi par si je izbral prav ta datum), saj  nimata svoje ‘zaklenjene ljubezni’ in/ali selfi-ja v dvoje in na obletnico ju spomni šele god dneva (Sinja goduje na dan Katarine Sienske). Gospodinje imajo namreč rade ziheraško prihodnost in predvidljiv jutri, ki se naj začne s pogledom nanj. Dobrim in starim nergačem, ki ga ljubijo.

 

Tweet about this on TwitterShare on FacebookShare on Google+Pin on PinterestShare on LinkedInShare on Tumblr
Objavljeno v trinajstica Oznake: ,
4 comments on “Obletnica poroke, Katarina Sienska in stari nergač
  1. Jana pravi:

    Čudovito! 🙂

  2. Vili pravi:

    Meni se zdi takšno raztegovanje meja med partnerjema eno pomembnejših poslanstev odnosa. Malo popuščanja, pa zopet zategovanje, pa začiniš malo z občutkom negotovosti oz nesamoumevnosti… in odnos je živ in še dolgo bo živ…. Še bomo brali, še se bomo ogledovali v tujih odnosih in videvali, kar pri sebi nočemo videti. Srečni tisti, ki se učijo od drugih.

  3. mojchka pravi:

    Kako lepa ljubezenska izpoved! Poezija!

  4. Sabina pravi:

    Petra, vedno s stilom. Z okusom. S smislom za estetiko. Z danostjo za preplet besed. Z optimizmom. Z ljubeznijo.
    Vse dobro!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*