Otroška blačila (tudi) kot okras

foto: Petra Greiner

foto: Petra Greiner

Ko sem sanjarila o svojem materinstvu, pa še nisem bila tam, sem ob sebi videla lepo oblečeno deklico s kitami, ki je pridno sedela na klopci ob meni in lizala svoj sladoled. Potem sem se prebudila, dobila najboljšo prvorojenko, ki je bila samosvoja že od začetka, in podarjene cunje od prijateljic. Tu in tam sem seveda kaj kupila, ampak ob želji, da bo res lepo oblečena, me je misel, da ji želim srečno otroštvo, preslepila do te mere, da si nisem želela beliti glave ob tem ali onem madežu. Oprostite, ampak vanish res ne odstrani vsega ali pa jaz preprosto ne bi zmagala na tekmovanju za naj gospodinjo. Luknje na kolenih sem zašila, to seveda zmorem, ali pa nanje našila tiste luštne gobice pa metuljčke, kot so to počele naše mame. In potem se mi je rodila drugorojenka; ko sem pred njenim prihodom mislila, da bom ob drugem materinstvu veliko bolj sproščena, sem dobila tako posebno deklico, da se misel na oblačila sprva sploh ni pojavila. Vendar je prišel čas, ko sem se povsem sprostila in šla kupit čudovito oblekico le zanjo. Ob tem nisem gledala na ceno in prav tako nisem preračunavala, kako dolgo jo bo sploh lahko nosila. Vodila me je misel, da ta posebni otrok potrebuje nekaj lepega. Ljubke copatke pa klobuček, in če sem velikokrat dejala, da sicer ni ravno za reklamo, je bil pogled nanjo čudovit. Gotovo nisem skrivala njenih hib, vendar sem ji – ob lastnem dostojanstvu z urejenostjo in rdečo šminko – s posebnim kosom povrnila prav to, kar si zasluži.
Ob prihodu tretjega otroka mi je bilo zanj skorajda vseeno, kaj mu nadenem, ker je to preprosto lep otrok. Znova sem bila vesela podedovanih stvari, popolnoma pa me je presenetil mož, ko mu je za tretji praznik kupil majhen suknjič in kavbojke, medtem ko sem imela sama v mislih, da je takih stvari škoda; njegovi sestri pa je prinesel poletno jakno in rumeno oblekico, ki je sama še opazila ne bi. Pomislila sem, zakaj kot mati razmišljam le, da morajo imeti v glavnem takšna oblačila, ki so udobna, bog ne daj, da bi jih morala nositi v čistilnico takoj zatem, ko bi iz madežev prebrala vrtčevski jedilnik. No, zato pa imam moškega, ki to tu in tam postavi na glavo. Sama pa vmes sinu oblečem roza spodnje hlačke, ki jih je podedoval od sestre in so bile (prisežem) prve pri roki. Res ne smem zamolčati, da me je nenaden prehod iz plenic v spodnjice za ‘velike fante’, kot sam reče, tako presenetil, da fantovskih hlačk z avtomobilčki preprosto ni bilo pri hiši. Kaj si je mislila vzgojiteljica v vrtcu, me niti ne zanima, s posebnostjo naše družine pa je tako ali tako že seznanjena. In medtem sem dežurna perica in zelo redko likarica. Če tudi likanje ni tvoja močna stran, potem se potrudiš že pri zlaganju v boben, pri nastavljanju števila obratov, ki naj bo čim nižje, in pripenjanju na vrv za perilo. Potem sledi šolsko zlaganje in likanje ostane le za moške in ženske srajce (sama jih na srečo nosim le redko). Glede na skrb za oblačila petih oseb sem kar dobra. In stanovanje brez tiste ‘walk-in’ omare, o kateri le sanjam, nujno potrebuje skrb za vse letne čase pa za premajhna otroška ali čakajoča oblačila in vse tiste kose, na katere je človek preprosto in nehote pozabil.

Čeprav obstaja možnost, da bodo mojemu sinu zaradi roza spodnjic všeč pripadniki istega spola, se danes zaradi tega sploh ne vznemirjam. Posebna deklica nas odpira za sleherno drugačnost, ki je v lepih oblačilih še čudovitejša. In če pravite, da obleka ne naredi človeka, vam zaupam jaz, da otroško zvedavost in čutnost podčrta prav tisti kos oblačila, za katerega mislite, da je le za okras.

Kolumna je bila objavljena v reviji Grazia. Se vidimo prihodnji petek na dogodku Modna razprodaja za Zavod 13, skupaj z Grazio.

 

Tweet about this on TwitterShare on FacebookShare on Google+Pin on PinterestShare on LinkedInShare on Tumblr
Objavljeno v trinajstica Oznake: ,
2 comments on “Otroška blačila (tudi) kot okras
  1. Sabina pravi:

    Petra, luškan prispevek, s tvojo noto in zavedanjem, da je treba včasih kupiti tudi tisto, kar ni nujno praktično, a polepša, poudari, obogati znotraj. Ne le nas, mame, tudi ‘otročke’.
    Kot praviš:’…čutnost podčrta prav tisti kos oblačila, za katerega mislite, da je le za okras.’
    Sončkaste dni želim!

  2. January pravi:

    That’s a cunning answer to a chlalenging question

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*