Po modni uri na hamburger s čebulo

1012978_10152940239523893_285044398025852094_nVabila na teden mode v prestolnici, ki sem ga dobila od drage Mojce Celin, nisem zavrnila, ampak sem pomislila na vprašanje, ki ga sama sebi večkrat zastavim: Kaj bom oblekla? S prijateljico Mojco, s katero sva uigran tim, sva le določili uro odhoda, za sabo pa sva puščali prijeten in naporen dan. Možu seveda ni bilo prav, da je bilo med ženskami prav to dopoldne preveč veselo in je bilo posledično zelo malo skuhano. Ampak kdo bi se sekiral, če sem imela pred sabo opevani dogodek. Čeprav me je prav on navadil na damsko eleganco, ker športna zanj sploh ne obstaja, sem tokrat želela sproščen videz. Točno tak, kot ga želim po odhodu od frizerja. Takrat vse prste zarinem v pravkar posušene in oblikovane lase in jih premečem v vse strani. Nobenega laka ali drugih trdilcev, prosim! Tako sem posegla po svileni tuniki (zavijal je z očmi, kolikor je mogel) in prehodnem Marellinem plaščku, ki je bil dovolj širok, da bi vanj lahko skrila novi trebušček, ki pa ga (hvala bogu) ni. Trije otroci za zdaj zadostujejo. Ličenja v avtu nisem načrtovala. Res nisem imela časa tik pred odhodom, saj se je name nagrmadilo hitro kuhanje, ob katerem sem kar gledala na uro, prihod Sofie in moža, miren odhod, ki ga nisem doživela, in že sem sedela v udobnem avtu. V eni roki navadna (bela!) plastična (žal mi je za naravo) vrečka, v katero sem nametala ličila, v drugi pa velika torba, ki je skrivala malo, pa dvojne tanke nogavice. In rdeč lak za nohte, ki ga vse do Ljubljane nisem našla, saj je ostal na polici. Ličenje med vožnjo obvladam tako dobro kot dojenje in oblačenje, medtem ko vame strmijo mimovozeči vozniki. Misel na lakiranje sem morala opustiti in med žaromete sem odšla z naravnimi nohti, ki so bili medicinske dolžine. Menda že veste, da nogavic ne maram in sem jih že skoraj slekla, ko sem ugotovila, da dlačice na nogah opominjajo na hladna jutra. Večer prej o tem nisem razmišljala, kaj šele jutro pred omenjenim dnevom. Tako sva pristali tam nekje ob avstrijski ambasadi, naredili zadnjo fotko na Trgu republike 3, tako da sva nadlegovali mladega fanta, ki je zrl v svoj mobilnik, in se podali proti šotoru. Dober dan vsem, ki jih ne poznam, bogdaj pa sem voščila mamam, ki imajo več kot šest otrok in so videti kot čudovite sončnice. In dajte nama rundo, ker sva od daleč. Če sem se najprej šopirila, da je račun name, sem v naslednjem trenutku prosila, da si modni gin tonik plača kar sama. Do bankomata je bilo daleč in 5 evrov na kozarec me je spominjal na prvo vrsto sredi Markovega trga. Če me je Princip povsem očaral z damsko eleganco in so vidne podloge klicale po posebni ženski, so me mlade gospodične v črnem povsem razburile, ko so me želele presedati sem ter tja, vendar se z Mojco in starejšim parom nismo pustili motiti. Očitno vse preveč zahajamo v teater, kjer sediš na mestu, ki ti pripada. Ob pogledu na prvo bojno linijo me je pomiril sproščen izraz urednice Grazie in njen lahkoten videz, ki ne kliče po vzbujanju pozornosti. Srečala sem tudi mlade talentirane fotografe, čeprav bi jih zaradi njihovega talenta raje videla kje drugje. Tako pa nagneteni ob koncu modne brvi služijo svoj kruh. Zaključili smo s poslovilnim kozarcem, potem pa sem si želela samo proč, da bi v miru popili želeno. Dan je bil še kako naporen in želodec je klical po pravi hrani. Hamburger s čebulo, sva rekli v en glas in zavirali sredi Miklošičeve. Sedli sva na pločnik in tako strastno zagrizli v nič kaj modno hrano, da je čebula popadala po svileni tuniki. Tu sva se pravzaprav povsem sprostili in si natočili čistega vina. Modno brv je sicer lepo videti in doživeti, vendar bi morali domače kreatorje podpirati s kupovanjem njihovih oblek, ne pa s šopirjenjem s svetovnimi znamkami, ki jih šivajo majhni otroci. In teden mode naj bo naposled vse leto. Tak, ki bi se poznal na sleherni ženski (in moškem), ki zapušča svoj dom, in bi tako lahko stopili ob bok Francozom, ki vozijo preproste avtomobile, pijejo odlično vino, grizljajo okusne prigrizke in s svojo pojavnostjo kličejo v osebnem stilu!

Princip

Princip

Tweet about this on TwitterShare on FacebookShare on Google+Pin on PinterestShare on LinkedInShare on Tumblr
Objavljeno v trinajstica Oznake: , , ,
3 comments on “Po modni uri na hamburger s čebulo
  1. Sabina pravi:

    Sem že rekla, da… vedno s stilom. S smislom za realnost v zakulisju :). Z občutkom za tiste drobne trenutke, ki obogatijo. Z zavedanjem za podporo za slovenske umetnike. Bravo!

  2. Sabina pravi:

    Petra, hvala! Kdo ve?! Se pustiva presenetit…

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*