Vidov (besedni) mozolj: Vizija

foto: Petra Greiner

foto: Petra Greiner

Tokrat za spremembo o besedi, ki je na prvi pogled vsem znana in domača, a običajno živimo in prav dobro shajamo tudi brez nje.
»Vizija je čustvena zaznava brez prave stvarne podlage,« pravi Slovar slovenskega knjižnega jezika in ljudi, ki naj bi imeli vizijo oz. privid velikokrat povezujemo z raznimi ne preveč legalnimi substancani. Tako so bila verjetno najbolj vizionarska leta tista v šestdesetih, navsezadnje je človek takrat poletel celo na Luno. Vizija je tudi »notranje doživetje česa, kar v stvarnosti (še) ni nastopilo«  in pa »izmišljena, fantazijska podoba.« Tako SSKJ.
Za ljudi z vizijo oz. vizonarje običajno označimo tiste, ki so pred svojim časom, ki vidijo v prihodnost in niso Michael J. Fox, poznamo pa tudi umetnike z vizijo in celo vizionarske državnike; ta vrsta na naši grudi ne uspeva. V prazgodovini so bili za vizije zadolženi vrači in šamani, običajno z izdatno pomočjo opojnih substanc, ki so krojili življenja v plemenskih skupnostih in odločali ali je pravi čas, za pretepanje s sosednjim plemenom, sejanje žita, žrtvovanje devic ali postavljanje novega totema. Zadostoval je zgolj izkušeni vrač v transu, kupček kosti, malo dima in živalska drobovina. Za njihove moderne naslednike bi danes lahko imeli vedeževalce, dosegljive na 090 številkah, za samo 1.99 €/min., ki pa namesto v drobovje raje pogledajo v dlan, kristalno kroglo ali karte. In seveda v vaše denarnice. Še nekje so v vizionarstvu vidne spremembe v duhu modernega časa in enakopravnosti. Nekdaj je bil pogled v prihodnost  rezerviran izključno za moške, danes pa se s tem poslom ukvarjajo tudi pripadnice nežnejšega spola. Tudi na sploh so ženske pri napovedovanju prihodnosti uspešnejše. Ko iz ženskih ust zaslišite: »Boš že videl!«, dobro veste, da se bo napoved zagotovo vizionarsko izpolnila in boste zelo kmalu spregledali… in videli svojega vraga.
Stvar se nekoliko zaplete, ko pred vizijo postavimo tele. Malo težje si sicer predstavljam, da bi kakšno tele, na dveh ali štirih nogah, kdaj imelo vizijo, ki bi pritegnilo mojo pozornost, a kdo ve, nisem vizionar. No, za teleta je morda celo bolje, da so brez vizije, saj marsikatero tele kasneje postane vol. Verjetno od povezovanja vizije s teletom izvira izraz televizija. Dobro namreč vemo, da pretirano buljenje v ekran iz človeka kaj hitro naredi za tele brez vizije. Zanimivo pa je, da se prav na televiziji pogosto pojavljajo ljudje, ki so trdno prepričani o svojem vizionarstvu in nas poskušajo prepričati, da je njihova vizija prihodnosti tista prava. In mi, teleta brez vizije, jim (pre)večkrat tudi verjamemo in sledimo v ˮlepši jutriˮ. Kot v dobri stari plemenski skupnosti, le da substance niso več to kar so bile včasih in tudi na vizije teh novodobnih vizionarjev se je moč zanesti manj, kot nekdaj na vizije vračev v transu, z dimom, kostmi in drobovino.
Še bolj zapleteno postane, ko pred vizijo postavimo evro. Morda ni zgolj naključje, da nas tisti, ki imajo veliko evrov, prej prepričajo o svojem vizionarstvu. Prav zadnje tedne pa lahko spremljamo dogajanje v EU, ki že nekaj časa postavlja evro pred vizijo prihodnosti za vse. In zato vedno več ljudi v tej isti EU živi z vedno manj evri in s prav nič vizije za lepši jutri.
Ko pa evro zapišemo z veliko začetnico, ter ga povežemo z vizijo, takrat pa dobimo Evrovizijo, ki povezuje evro, teleta in vizijo na celinski, zadnja leta pa celo na globalni ravni. In del te Evrovizije je tudi Popevka Evrovizije, morda edina reč, kjer imata evro in tele vizijo. Že od samega začetka je namreč Popevka Evrovizije mišljena kot zabava za široke množice, ki bodo to zabavo z veseljem plačali in kjer bodo na koncu srečni vsi, teleta z evri ali brez in Evrovizijski vizionarji.
Le pri nas vsako leto nekaj bentimo, češ, da na Evrovizijo hodimo brez vizije in da za to porabimo mnogo preveč evrov. Sam se s tem ne bi strinjal, saj vizija Miše že vse od osamosvojitve naprej temelji na plemenitih osnovah in je v duhu barona Pierra de Coubertina, ter se vsako leto tudi preroško izpolni. Važno je sodelovati in ne zmagati.
P.S.: Vsaka podobnost z vizionarskimi teleti z evri, na dveh ali štirih nogah, ki bi se ob prebiranju tokratnega mozolja utegnili počutiti užaljene ali prizadete, je nenamerna in zgolj naključna.

Gostujoče pero je vihtel Vid Kmetič

Tweet about this on TwitterShare on FacebookShare on Google+Pin on PinterestShare on LinkedInShare on Tumblr
Objavljeno v trinajstica Oznake: , , ,
2 comments on “Vidov (besedni) mozolj: Vizija
  1. Sabina pravi:

    Sem se zabavala… Hvalaaaaaaa!

    • Vid pravi:

      Vidim Sabina, da si/ste redna bralka nebuloz ki jih pisem. Hvala in mislim da jih ne bo tako kmalu zmanjkalo. Ze Einstein je rekel, da sta samo dve stvari neskoncni: vesolje in pa cloveska neumnost. In dobri stari Albert za vesolje ni bil povsem preprican. 🙂

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*