Ženska, ki je na lastnem pogorišču zgradila nebesa

alenka1

Zapazila sem jo med divjanjem po družabnih valovih, ko se mi je približala tako iskreno, da sem samo čakala, kdaj mi bo padla v objem. Alenka Hudales je tiste vrste ženska, ki se ji dogajajo prav tako posebni dogodki med vsakdanjo sivino življenja, da mnogokrat ni potrebno govoriti, da bi se razumel. Ona je tista, ki je mojo strugo pripeljala do Melitinega srca, ki šepeče in zaradi njenih blazin ostajam na domači zofi, čeprav bi moja stopala rada plesala. Je ženska, ki se ponaša s kreativnimi rokami, duša, ki razume mačja hotenja in edinstveno bitje, ki na pogorišču lastnega doma zgradi nebesa.

Alenka, kaj bi lahko rekla na pragu modrosti, da je tvoj največji uspeh, če zanemarimo tvoje rojstvo samo?
Več jih je, težko bi se odločila samo za enega. Da sem si v želji po izkušnjah in učenju drznila doživeti marsikaj in nisem izbirala lažjih poti. Da sem vedno našla pot nazaj k sebi, ne glede na to kakšne ovinke sem delala. Da sem si dovolila pomagati, ko je prišel trenutek in se odločila postati boljši človek. Pa to, da vztrajam v svojem poklicu kljub včasih res nemogočim razmeram in ostajam zvesta sebi in svojemu poslanstvu.

Ob vseh nalepkah, ki jih dobimo skozi življenje in lastna zrenja v ogledalo, kako pa bi te opisala tvoja mama?
Tudi mene je zanimalo pa sem jo vprašala. Izstrelila je kot iz topa – “rahlo zblojena”. Seveda je to soliden kompliment, saj sem vendar njena hčerka! Vsi v naši družini smo nagnjeni k črnemu humorju in ne glede na to kako smo si kdaj šli na živce, smo se zmeraj na koncu znali nasmejati. Mislim, da je kljub vsemu kar ponosna name. Konec koncev sem prva v družini, ki je šla študirat v beli svet pa še to nekaj umetniškega, se preselila in počela vse tisto kar njej ni bilo dano. Zelo sem ji hvaležna za nekatere lastnosti kot prej omenjeni humor ali ljubezen do pisanja in branja, Kakšno lastnost bi pa lahko mirno spustila, sicer pa pravijo, da sem se bolj vrgla po očetu. Najbolj me opazuje skozi to kakšna mama sem in gospodinja. Tu pa ima vsaka svoj prav, Še dobro, da ne živiva skupaj, ker bi si bili pogosto v laseh.

Ne povsem gospodinjski nasvet izpod ‘haube’?
Danes zjutraj sem svoji punčki resno zatežila, da mora pospraviti sobo, saj se pogosto spretno izmika, če se le da. S solzami v očkah – in za to v povprečju potrebuje samo nekaj sekund, ko gre za pospravljanje, mi je z rahlo sklonjeno glavico rekla : “Ampak mami, jaz nisem narejena za pospravljanje…” Tako kot že tolikokrat do zdaj mi je vzela sapo in me za trenutek zmedla. Spomnila me je, da tudi jaz nisem bila narejena za pospravljanje. “Srce moje, kako te razumem! Saj ne vem, če je kdo v resnici narejen za pospravljanje. Ampak, ko boš velika in bodo za tabo ostajali kupi ostankov in smeti, boš morala zelo dobro razmislit kdo bo pospravljal namesto tebe, če ti ne boš.” Potem sem utihnila, ker mi je zmanjkalo vzgojnih idej.

foto: Rene Gomolj

foto: Rene Gomolj

Samo tvoj idealen dan bi bil…
Oh.. nekje na morju s sončkom na nebu, jaz pa samo v beli preveliki srajčici in s slamnikom na glavi… Sicer je pa lahko idealen prav vsak dan, ko me po dobro prespani noči zbudijo sončni žarki, Bela stisnjena k moji glavi, čebljanje mojih treh in kavica, ki zadiši iz kuhinje. Potem se vse do večera sestavi v lepem delovnem ritmu, druženju s sodelavci, prijatelji in družino. In seveda dobro hrano, veliko smeha in še kaj.

Kako je dom ravno pri vas našla vilinska bela muca?
Dve leti nazaj smo bili na počitnicah na morju. Takrat smo bili še zmeraj v velikem stresu zaradi obnove stanovanja po požaru in smo si uspeli vzeti samo nekaj dni, da smo malo prevetrili glave. Nekega večera je privandrala po ulici, vsa suhcena in skuštrana bela mucka pa smo ji dali za jest. Naslednje jutro, ko sem se s kavo v roki tihotapila do mize, da ne bi koga zbudila, sem jo zagledala spečo v naslanjaču. Pretegnila se je in na široko zazehala potem pa mi skočila v naročje čisto domača, kot bi to bil najin dnevni ritual. Pogledala me je naravnost v oči tako globoko, da me je spreletelo po celem telesu. Saj ne znam čisto opisati. Tisti občutek, ko zagledaš nekaj velikega in veš, da bo od zdaj naprej vse drugače. Ne vem ali so bile krive njene posebne očke ali njena crkljivost, enostavno je nismo mogli pustit tam na ulici. Vzeli smo jo s sabo kljub temu, da še sami nismo imeli urejenega doma. Res nam je vse obrnila na glavo, toda Bela je ena sama velika ljubezen, nežnost in navdih. Veliko lepega je prebudila v meni, med drugim tudi veselje do fotografiranja. Kar se pozna Instagramu in mojemu telefonu, ki mu kronično zmanjkuje prostora. Res hecno! Misliš, da si naredil nekaj velikega za mucko, ker si jo rešil ceste ampak v resnici si rešil del sebe.

Kaj zate pomeni znamka Lenn?
Lenn je svet skozi moje oči in srce. Svet, kjer imamo radi življenje, se crkljamo, razvajamo, smo radovedni in polni veselja. Ustvarjam drobne pozornosti, darila s katerimi ljudje lepšajo in osrečujejo sebe ter svoje najdražje.

foto: Rene Gomolj

foto: Rene Gomolj

Kaj vse se pod tem imenom skriva, prepleta in v kaj vse vtkeš svoj pečat?
Začetki Lenn segajo v čas dobrih petnajst let nazaj, ko sem se po diplomi na NTF prvič malo bolj resno vprašala kaj me zanima in čemu se bom posvetila prihodnosti. Za sabo sem že imela nekaj delovnih izkušenj v pletilnem studiu Draž, kratek čas sem bila tudi vodja oddelka v bivši Sportinini Čopova 42. Vendar me moda, oz oblačila niso toliko pritegnila. Bližje mi je bilo oblikovanje tekstila in modnih dodatkov. Zelo me je zanimala grafika, rada sem risala in si izmišljevala smešne zgodbice in oblikovalske koncepte. Vleklo me je v svet računalniških programov za grafično oblikovanje. Nekaj časa sem celo sanjarila o svoji risanki in izdelovala legendarne komične figurice. Sprva sem se učila sama, a sem kmalu dobila priložnost delati na Pop TV kot grafik. Kasneje sem napredovala na oddelek za promocijo, kjer sem se učila računalniških veščin animiranja. Vse pretekle delovne izkušnje so bile več kot dobrodošle, a ves čas sem pogrešala sitotisk, predvsem stik z barvami in tekstilom. To ljubezen mi je dala fakulteta. Zavedala sem se, da nikamor ne pašem povsem in da bom morala ubrati svojo pot, če bom želela uresničiti svoje ideje. Tako je nastal Lenn, moj igrivi pisani svet. Začela sem z ročno potiskanimi kolažastimi majčkami in krili raztegljivih materialov ter seveda torbami, ki so hitro postale moja glavna dejavnost. Razvijala sem jih kar nekaj let in se z njimi veliko naučila o sebi. Potem je prišel čas za družino in delo na televiziji se je zaključilo. Najela sem studio in se odločila malo bolj razviti blagovno znamko. Majhni otroci, stalno pomanjkanje časa in sprememba življenskega stila nasploh, so pustili svoj pečat v oblikovanju. Ustvarila sem malo bolj preproste izdelke za otroke, tudi torbe so postale vse bolj funkcionalne, zelo sem izčistila svoj stil. Na moje veliko veselje se mi je uresničila želja, da izkusim delo v večjem podjetju, kjer je oblikovalski proces precej drugačen od tistega, ki sem ga bila vajena. Postala sem del tima za oblikovanje tekstilnega interierja avtodomov v podjetju Adria Mobil, s katerim sodelujem še danes. Zaradi krize, ki se je vlekla zadnjih nekaj let sem se iz svojega studia za nekaj časa preselila domov. Moja pozornost se je usmerila na lepšanje okolja v katerem sem se največ gibala. Najprej so nastale servietke, pogrinjki, prti, košarice, blazine, posteljnina itd. Zmanjšala sem tudi število potiskov in ohranila nekaj preprostih motivov. Razvila sem čisto svoj “Lenn vzorec”, srček pa je postal moj najljubši simbol, ki me še danes vedno znova spomni kje je moj fokus. Jeseni 2013 nam je požar odnesel dom in ostali smo dobesedno na cesti. Od takrat se počasi, a vztrajno postavljam nazaj na noge, pripravljam nove stvari. Še bolj sem osredotočena na žensko, ki je čuteče in zelo živo bitje. Veselim se novih izzivov ter sodelovanja z različnimi kreativnimi sodelavci, predvsem pa gledam naprej.

Lenn je torej moja pot, zgodba o vztrajnosti in ljubezni do lepega.

12417521_984274571662494_6386154809504888204_n

Lenka podarja zgoraj videl predpasnik. Roke in kuhalnice v zrak. Žrebanje jutri zvečer!
Lenn.si

Lenn FB
Lenn IG
kontakti

Tweet about this on TwitterShare on FacebookShare on Google+Pin on PinterestShare on LinkedInShare on Tumblr
Objavljeno v trinajstica Oznake: ,
21 comments on “Ženska, ki je na lastnem pogorišču zgradila nebesa
  1. Nina pravi:

    Že držim, težka bo do jutri zvečer… 🙂

  2. Sinja pravi:

    Sodelujem! 🙂

  3. urska pravi:

    obcudujem ze nekak casa njene izdelke in ustvarjanje! super je!:)

  4. Sabina pravi:

    Zelo lepo <3 tudi jaz sodelujem 🙂

  5. Mojca pravi:

    Sodelujem, vsi izdelki Lenn so posebni in polni duse ustvarjalke.

  6. Vida pravi:

    Ooo imela bi tudi jaz, poleg Lenn torbe, ki sem jo ze znosila do scefranosti;)

  7. Urskaja pravi:

    Jaz držim roko z oblizano kuhalnico v zrak 🙂

  8. Saša pravi:

    Jaz tudi dvigam kuhalnico v zrak!! Lenka, faca si 🙂

  9. Stanka pravi:

    Srčki. Neskončnost.
    Moja roka šviga kvišku!

  10. Neva pravi:

    Držim kuhalnico v zrak 🙂

  11. Marjanca pravi:

    Večnamenski predpasnik – v takšnem bi šla tudi na oskarjevce 🙂 ! Prekrasen!

  12. Janja pravi:

    Iiii sodelujem <3

  13. Zala pravi:

    Vseh 5 v luftu!

  14. Sabina pravi:

    Roke gor. Tudi moje….

  15. Nina pravi:

    Noro lep! Drzim pesti zase 🙂

  16. Urša pravi:

    Visoko v zrak tudi moje roke… Za prekrasen predpasnik. 🙂

  17. maja pravi:

    Sodelujeeeem! Jaz imam njene ptičke. Krasne izdelke ima <3

  18. Zorica pravi:

    ŽE držim roke v zraku, kuhalnico bom pa popoldne:)

  19. Vanda Zorec pravi:

    Držim obe roki v zrak!

  20. Eva pravi:

    Sodelujem! 🙂

  21. Anja pravi:

    peka je del mojega vsakdana, saj si z njo služim kruh, in s takim predpasnikom bi bil vsak delovnik še velikooooo lepši 🙂

1 Pingi/Povratne povezave za "Ženska, ki je na lastnem pogorišču zgradila nebesa"
  1. […] Nini me je (za)peljala Alenka in vstopila sem v povsem drugi svet, ki sem ga bila sicer vajena. Galerija, ki ponuja nakup […]

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*